We use cookies - they help us provide you with a better online experience.
By using our website you accept that we may store and access cookies on your device.

Pripadnost in mi

Kako je uvedba bonusa za pripadnost vplivala na planiranje ekipe? Na kaj moramo biti pozorni, katere ustaljene prakse niso več smiselne?

Pred tremi sezonami so HTjevci v igro uvedli pripadnost, torej bonus na skille, ki je odvisen od staža posameznega igralca v klubu. Minilo je že dovolj sezon, da lahko kritično presodimo vpliv te spremembe na naše ekipe.
Z uvedbo pripadnosti so HTjevci dali jasen znak, da je pogosto (pre)prodajanje igralcev praksa, ki jo želijo omejiti. Ali so jo? Pripadnost je po mojem ključno vplivala na dve praksi, ki ju je mogoče zaslediti med ekipami v Hattricku.

1. Igranje z majhnim številom močnih igralcev (13-14, da ostanejo plače na sprejemljivem nivoju), ki so skoraj vsi zelo pogostoma na trgu nekaj nad povprečno tržno ceno. Ko se igralec proda, manager takoj nabavi ustrezno zamenjavo za nižjo ceno, pa še profit ima. To je v Sloveniji bolj redka praksa, je pa razširjena pri tistih top svetovnih traderjih, ki trg poznajo tako dobro, da so sposobni ustvariti profit tudi s top igralci. S tem se ne bom ukvarjal.
2. Razprodaja ekipe na polovici sezone, ko ni več možen boj za sezonske cilje (obstanek, napredovanje, pokal) oz. ob radikalni spremembi treninga. Igralci se prodajo v trenutku, ko so cene sezonsko višje, zamenjave pa pridejo v klub ob koncu sezone, ko je sezonski minimum cen, pa še plače so nekaj tednov bistveno nižje. To je v Sloveniji dokaj pogosta praksa.

Pripadnost doseže svoj maksimum po treh sezonah igranja za klub, polovično vrednost pa po 12-ih tednih. Točna formula bonusa za lojalnost je koren(dnevi v klubu /336). Logično je, da če igralce treniramo in jih obdržimo, bodo imeli dolgoročni treniranci in bivši treniranci maksimalno pripadnost. Vendar je sprememba treninga pogostoma komplicirana stvar, poleg tega pa so v ekipi tudi igralci, ki jih ne treniramo. Velikokrat gre za starejše igralce (26-32 let, odvisno od strategije managerja, lige itd.), ki jih redno zamenjujemo. Kako pogostoma se to splača?

Če na določeni poziciji menjujemo igralca vsako sezono, je čez celotno sezono njegova povprečna pripadnost odlična, kar pomeni, da je bonus enak 0,4 nivojem skilla. Če gledamo na obdobje štirih sezon, je povprečni bonus v teku teh štirih sezon ravno tako 0,40 (odlična pripadnost). Če igralca menjujemo vsako sezono in pol, je povprečna pripadnost fenomenalna, oziroma bonus je 0,46. Če igralca menjujemo vsaki dve sezoni, je povprečna pripadnost sijajna, torej bonus je 0,55, če pa ga obdržimo štiri sezone, je povprečna pripadnost mogočna (bonus 0,75), četrto sezono seveda odigra z božansko pripadnostjo.

Kaj to pomeni? Zamenjati igralca na poziciji, ki je ne trenirate, je v veliki meri odvisno od trenutnega stanja vaše ekipe. Če ste relativno mlada ekipa, ki napreduje postopoma, se vam verjetno splača planirati tako, da boste vsakega igralca obdržali najmanj dve sezoni, največ pa tri, štiri, kajti če ga obdržite dlje, bo verjetno kljub višji pripadnosti preslab glede na ostalo ekipo. Sprememba vsako sezono se vam načeloma ne splača.
Če ste že zrela ekipa, ki ratinge ohranja na podobnem nivoju in na določenih pozicijah ekipo le pomlajuje, morate biti posebno pozorni, da ne zamenjate celotne linije naenkrat. Ker imajo mlajši igralci višjo plačo od tistih, ki imajo 29 let in več, boste imeli nižje ratinge in višje plače, česar si gotovo ne želite.
Če ste ekipa, ki napada pokal, se vam najmočnejše okrepitve (ki jih boste zaradi plač verjetno obdržali največ eno sezono) splača nabaviti na začetku sezone oziroma na koncu prejšnje, da boste v končni fazi pokala imeli že znaten bonus.

Nekaj za bolj matematično usmerjene bralce. Če potrebujemo okrepitev za tekmo, ki bo v kratkem, se nam jo splača nabaviti toliko prej, da bo marginalna pripadnost ob času tekme relativno nizka, tako da bo nižja pripadnost imela čim manjši vpliv. Odvod funkcije pripadnosti je v intervalu [0, 336] enaka 1/koren(336*dnevi v klubu), kasneje je enaka nič. Gre za monotono funkcijo (koren hiperbole), enostaven grafikon pa kaže, da se marginalna pripadnost stabilizira med dvemi in petimi tedni prisotnosti v klubu. Torej - v kolikor vam sezonska dinamika cen to dovoljuje in se ne bojite nihanj forme - kupujte igralce vsaj dva tedna, preden jih boste nujno potrebovali, raje en mesec.

Se razprodaja ekipe splača? Načeloma ne več, saj v prvi sezoni po ponovnem nakupu igralcem boste morali, da dosežete iste ratinge, imeti v povprečju pol skilla višje igralce od tistih, ki ste jih razprodali. Če so vaši igralci dovolj močni, se vam zaradi višjih plač po ponovnem nakupu igralcev in zaradi nižjih dohodkov zaradi slabših rezultatov med razprodajo in ponovnim nakupom to ponavadi ne splača. Pri sami prodaji in nakupu igralcev pa znajo provizije za agente in plače, ki se izplačajo ob nakupu, izničiti zaslužek sezonskega nihanja cen.
Zaradi delovanja pripadnosti se vam poleg tega ne splača zamenjati igralca, ki je dalj časa v vašem klubu. Igralec, ki je prvi na seznamu za odstrel, bo vedno - vaš zadnji nakup. Ekipo pomlajujte postopoma, igralca z dolgim stažem v ekipi pa prodajte, ko vam res ne bo več koristil.

Vse zgoraj našteto še posebno velja za vratarje, ki so igralci z maksimalnim individualnim doprinosom, zato je priporočljivo, da na tej poziciji kupimo igralca, ki nam bo dobro služil več sezon.

2012-09-12 20:55:40, 301 views

Link directly to this article (HT-ML, for the forum): [ArticleID=16002]

 
 
Server 095