HT-Gusy: "Pogrešam latinsko glasbo in ples"

Pogovor s HT-Gusy, punco iz Venezuele, ki dela kot razvijalka za švedsko managersko igro.

Osebe, ki ustvarjajo igro, so vedno predmet velike radovednosti. Predvsem, če gre za ljudi, ki prihajajo iz Hattrick skupnosti. Veliko uporabnikov misli, da bi bilo soustvarjati igro, ki jo imajo tako radi, sanjska služba. Kdo so torej ti srečneži?
Odkrijmo kaj več o osebah, ki delajo s Hattrickom: kdo so, kakšna je njihova zgodba. Danes vam ponosno predstavljamo intervju s HT-Gusy, punco iz Venezuele, ki dela kot razvijalka za švedsko managersko igro.
Nedvomno zanimiva kombinacija.

O tebi
Hattrick Press: Živio HT-Gusy in hvala za intervju. Ti si ena izmed treh HT-jevcev, ki aktivno razvijajo igro (ostala sta HT-Bodin in HT-Jens, pa še občasno HT-Daniel) in, kar bolj bode v oči, edina punca v ekipi.
Mislimo, da imaš zanimivo zgodbo za nas, in bi jo radi slišali. Začnimo od začetka. Bi se lahko prosim predstavila?
HT-Gusy: Živio, sem Gusy. Moje pravo ime je Maria, ampak sem dobila nadimek, ko sem bila še dojenček, tako da me nihče ne kliče po pravem imenu. In če bi kdo to storil, se najverjetneje sploh ne bi odzvala, hehe!

HP: Kakšen je tvoj odnos z nogometom?
G: Od vedno sem navijačica Reala iz Madrida, verjetno zaradi družine. Nisem ga veliko igrala, predvsem, ker igram hokej na travi, ampak ga rada gledam.

HP: Si kdaj spremljala nogometno tekmo v živo, na stadionu? Če si, je kaka posebna/pomembna tekma, ki se je spominjaš?
G: Ja, seveda. Najpomembnejša tekma je edina, ki sem jo spremljala na Bernabeu (doslej). Bil je derbi proti Atléticu de Madrid in stadion je bil razprodan, imela sem kurja polt, ko sem vstopila!! Pa še zmagali smo 3-2, bila je super tekma!

HP: Hehe. Malo športov nas lahko tako vznemiri kot nogomet. Preidimo na bolj osebne teme. Če bi prišel k tebi domov in pogledal v tvojo sobo, kaj bi našel?
G: Posteljo in par omar? Hehe, nedvomno ne bi našel ničesar kar na tleh, razen mogoče par igrač mojega psa.

Venezuelka na Švedskem
HP: V Venezueli je leta 2013 bivši voznik avtobusa postal predsednik, nekaj nezaslišanega v Evropi. Na vsakodnevni ravni mora biti življenje v Venezueli bistveno različno od življenja v Evropi zaradi razlik v inštitucijah. Glede na tvoje izkušnje, nam lahko prosim poveš, katere so 3 najlepše plati življenja v Evropi in 2 stvari, ki jih najbolj pogrešaš (razen družine in podnebja)?
G: Se raje ne bi pogovarjala o predsedniku Venezuele in o situaciji na splošno tam.
Ne bi vedela glede Zahodne Evrope nasploh, ampak 3 najboljše plati življenja na Švedskem so:
* Stvari enostavno delujejo. Zelo poredkoma pride do zamud ali nevšečnosti v mojem vsakdanu.
* Ljudje si medsebojno zaupajo, razen če se izkaže, da niso vredni zaupanja, kar je nasprotno kot tam, od kod prihajam.
* Ni revščine in družbeni razredi tu sploh ne obstajajo.
Dve stvari, ki jih najbolj pogrešam, so družina in lepo vreme. Oh, čakaj... poleg tega?
* Pogrešam prijaznost ljudi in da se vedno kdo heca. Tu so ljudje ponavadi resni do drugih ljudi, ki jih ne poznajo.
* Latinsko glasbo in ples.

HP: Švedska in druge skandinavske države so ponavadi štete med vodilnimi državami, kar se tiče enakosti med spoloma in civilnih pravic nasploh.
Se strinjaš s trditvijo? Je kaka razlika v obnašanju do žensk (nasploh in posebno v IT sektorju) med Venezuelo in Švedsko?

G: Ja, se absolutno strinjam glede enakosti med spoloma. Nisem imela nobenih težav s tem v nobeni izmed svojih prejšnjih služb, ampak na bolj osebni ravni lahko rečem, da v Venezueli so ženske tiste, ki se ukvarjajo z družino in otroki, tudi ko imajo službo s polnim delovnim časom. Tu je situacija različna in me še posebno veseli, ko vidim, kakšen odnos imajo očetje s svojimi otroki.

HP: Prosim, razkrij nam kako zabavno anekdoto o svojem življenju na Švedskem.
G: Trenutno se ne spomnim ničesar res zabavnega. Prvič, ko sem šla v supermarket, sem potrebovala praktično par ur, da sem kupil najosnovnejše, ker sem uporabljala Google translate, da bi razumela, kaj sem sploh kupovala!

HP: To je morala biti zabavna scena. Kakšna je razlika med delom s skupino Venezuelcev in s skupino Švedov? Kako živiš s tem/premostiš razlike?
G: Glavna razlika je, da v Venezueli imamo ločena moška in ženska stranišča hahaha! Mislim, da so tu ljudje bolj "skulirani" v službi, sezujejo si čevlje, včasih vzamejo s sabo otroke ali domače živali, če je potrebno, imajo "fiko" [op. ur.: pavze za kavo/prigrizke]... v Venezueli je delovno okolje veliko bolj formalno, s striktnimi urniki in veliko pravil. Moram priznati, da sem na začetku bila včasih zafrustrirana, ampak zdaj se zavedam, da so tako ljudje bolj učinkoviti.

HP: Vsak ima nekaj težav s prilagajanjem, sklepam. Kaj je bilo najtežje glede dela na Švedskem in na Hattricku?
G: No, zelo rada delam za Hattrick in okolje v pisarni je super. Mislim, da je najtežja stvar jezik. Ne, kar se tiče službenih pogovorov, ker se vedno pogovarjamo v angleščini, ampak bolj z običajnim kramljanjem. Moji sodelavci so vedno bili zelo pozorni in preklopijo na angleščino, ko sem blizu, ampak občasno me ne opazijo, ali pozabijo ali karkoli (saj so konec koncev ljudje!) in je malce nelagodno biti v skupini in ne razumeti, o čem se pogovarjajo.
Poleg tega pozno jeseni in zgodaj pozimi sonce zaide zelo zgodaj, zato se mi zdi zelo čudno (in žalostno!) da delaš ob štirih popoldne in vidiš, da je zunaj tema.

HP: Večini Evropejcev bi se verjetno zdelo čudno, da sonce ni še zašlo ob štirih popoldne zgodaj pozimi. Ampak smisel deljenja izkušenj je prav v tem, da kdo lahko označi za "čudno" nekaj, kar je za nas običajno. Venezuelski urednik Hattrick člankov je eno leto živel v Stockholmu in čez celotno zimo ni bilo videti sončne svetlobe. Videl si lahko samo različne stopnje depresivne sivine in v najboljših dneh si mogoče videl prijetno svetlo sivo.

Spomni se, da je na začetku bil šokiran, ko je videl Švede, kako se sončijo naravnost kjerkoli (dobesedno leže na kamnih kot martinčki), nekaj mesecev kasneje pa se je ravno tako sončil tudi sam. :D
G: Točno! Med poletjem se sončim, kadarkoli lahko!

HP: :D Ko smo že omenili venezuelske uporabnike, nekateri ravnatelji so mnenja, da se je tvoj odnos spremenil, odkar si na Švedskem, misliš, da te je življenje tam spremenilo?
G: Se mi ne zdi, da sem se kaj dosti spremenila in nihče od mojih prijateljev ali sorodnikov mi ni tega omenil. Ampak mislim, da je ta "občutek" nastal, ker preden bi delala za Hattrick, sem bila moderator in sem bila ves čas prisotna na forumih, sodelovala in pomagala uporabnikom. Zdaj lahko pomagam na drug način in zaradi tega sem veliko manj prisotna v vsakdanjih venezuelskih debatah.

Punca in neka internetna nogometna igrica
HP: Ker smo že omenili forume in tvoje izkušnje kot normalni uporabnik, se vrnimo kar na začetek. Kako si zvedela za Hattrick in kaj te je prepričalo, da si ostala v igri?
G: V podjetju, kjer sem delala, je vsak igral Hattrick in tako sem tudi začela igrati. Nekaj mesecev me igra ni pritegnila, dokler se nisem pridružila forumom in postala popolna odvisnica! Definitivno je skupnost razlog, da sem ostala toliko let.

HP: Skupnost, običajni osumljenci, ko gre za HT odvisnike. Vrnimo se k igri. Ali sebe vidiš kot dobro HT ravnateljico? Si še vedno kompetitivna (z razliko od večine HTjevcev)? In če je odgovor pritrdilen, zakaj/kako to?
G: No, to je odvisno od tega, kaj je zate dobri ravnatelj. Nikoli me ni pretirano zanimala strategija tekem, ampak mislim, da ko sem bila v prvi ligi sem bila dobra pri služenju denarja in optimiranju ekipe, da bi dosegla dobre ocene brez hudih plač. In konec koncev sem še kompetitivna, sem četrta v drugi ligi, a ni to nekaj? Ampak ne skušam več osvojiti vsega, kot prej, zaradi dveh razlogov: prvi, zdaj različno uporabljam svoj čas, ko sem na HT-ju, drugi, mislim, da ne bi bilo pošteno do drugih ravnateljev, ker imam dostop do tega, kako vse skupaj deluje.

HP: Pogovorimo se o tvojem pogledu na igro. Kakšna se ti zdi igra? Jo lahko igra vsak? Je bolj osnovana na financah ali na managerski sposobnosti? Skupnost je velik del igre? In tako dalje? Kakšna je tvoja igralna filozofija v HT-ju? Kaj ti je všeč v igri?
G: Mislim, da sem že delno odgovorila. Mislim, da lahko definitivno Hattrick igra vsakdo, finance so velik del igre ampak je uporabnikova izbira, ali se bo osredotočil na to ali na nogometno strategijo. In seveda je skupnost velik del igre. Sem že govorila o svoji filozofiji in kar mi je všeč je dolgoročno planiranje in skupnost. Še preden bi začela delati tu sem imela veliko prijateljev v resničnem življenju, ki sem jih spoznala na HT-ju, in zdaj še več!

HP: S čim se trenutno [op. ur. konec Februarja] ukvarjaš?
G: Z novim dodatkom za Supporterje, ki je bil izbran na glasovanju Platinastih: Ocena napredka pri treningu. Moram priznati, da sem navijala, da bi zmagale Ocene v živo, ker bi to bilo veliko lažje razviti, ampak sem se precej zabavala pri razvijanju te funkcije, rada pogledam za kulisami in preštudiram v detajlu, kako zadeve delujejo!

HP: Katere so najzanimivejše zadolžitve v tvojem delu?
G: Vse!! Mislim, je res, ko rečem, da obožujem svojo službo, sem vesela, ko v ponedeljek zjutraj pridem v službo, misli si! Tako da težko rečem, kaj je "najzanimivejše", sploh zdaj, ko je celotna avantura z Zattikko za nami.

HP: Lepo je slišati, da imaš svojo službo tako rada. Naj ti torej predstavim izbiro, katero izmed sledečih aktivnosti opravljaš najraje in zakaj?
a) razvijanje novih funkcij iz niča, kjer lahko izraziš svojo kreativnost;
b) spreminjati stare dele kode, poglobiti se v možgane bivših razvijalcev, mogoče celo v Björnove;
c) odpraviti nadležne hrošče, čim starejši in bolj nadležni, tem bolje.
G: Rekla bi definitivno b. Naslednja na vrsti bi bila točka c, odpravljati stare hrošče je lahko vir velikih frustracij, ampak ko stvar enkrat rešiš, je zadovoljstvo veliko!

HP: Punca v IT podjetju ni tako neobičajna stvar. Punca, ki ima rada nogomet, tudi ni neobičajna stvar. Ampak punca, ki dela za neko Internetno igrico o nogometu je definitivno neobičajna stvar. Tvoje mnenje?
G: Dobro, no, sem prepričana, da nisem edina! Moram priznati, da preden sem začela igrati Hattrick si nisem nikoli predstavljala, da bi delala za nekaj takega. Ampak ko sem postala "intenzivna uporabnica", so se stvari definitivno spremenile. To, plus moje IT znanje, plus dejstvo, da sem bila pripravljena se preseliti na Švedsko... mislim, da je bila dobra kombinacija, kajti zdaj sem tu!

HP: In s to pozitivno noto zaključujemo intervju. Gusy, hvala za čas, ki si nam ga namenila in ti zaželimo vse najboljše tako v poslovnem kot v osebnem življenju!

Link directly to this article (HT-ML, for the forum): [ArticleID=17799]