Analiza U-20 kvalifikacij

V tem članku vam predstavljam svoje doživljanje kvalifikacijskega cikla naše slovenske mladinske reprezentance skozi oči selektorja.

Ker je to moja prva izkušnja kot selektor, je še toliko bolj posebna in specifična.

Prijetno branje.

(http://www94.hattrick.org/World/WorldCup/?cupId=149&cupSeriesUnitId=1105)

Pogled na lestvico pove vse: Neuspeh, rezultatska katastrofa, poraz na celi črti,...in še kak slikovit opis stanja bi se dalo dodati, ne? Ampak ali je vse tako črno-belo?

No, ker so naše možnosti za SP dokončno izginile po gostovanju na Norveškem (508865312), lahko rečemo, da je čas za analizo, upravičeno tako označenih neuspešnih kvalifikacij.

Kaj pomeni biti selektor?
To je vprašanje, na katerega nimaš odgovora, dokler tega ne izkusiš. Če povzamem izkušnjo v nekaj besedah, bi izbral: »fantastično«, »nepozabno«, »delovno«. Pritisk je velik, priznam. Vsaj zame je bil, ker sem svoje zadolžitve doživljal precej resno in z nivojem odgovornosti, ki je primerljiva za RL. Mogoče sem, sploh na začetku, pozabil, da je navsezadnje to samo igra in da preveč slabe volje za to ni potrebne, pa čeprav si včasih ne moreš pomagati. Ampak to je najverjetneje odvisno od tega, kakšen človek si.
Odkar sem začel s HTjem, me je od nekdaj zanimala tudi reprezentanca, in ker na mladih svet stoji, mi je bila in mi še vedno je najbolj pri srcu selekcija U-20. Ob svoji vključitvi v sodelovanje z reprezentanco pa sem se počutil privilegiranega in sem sprejel odgovornost, da bom vedno delal najboljše za slovensko reprezentanco in skupnost. Zastavil sem si ogromno ciljev, eden od njih je bila uspešna kandidatura, sledil je posledičen cilj, uvrstitev na SP. V slednjem sem spodletel, sem pa izpolnil ogromno drugih, ki pač vsem niso toliko pomembni, saj navsezadnje vse, kar delamo, delamo za boljše rezultate. Kaj je šlo narobe v tem ciklu? O tem več v sami analizi kvalifikacij.

Če se dotaknemo še slovenske skupnosti skozi selektorske oči, bi rekel takole. Ko postaneš selektor, padeš pod drobnogled vsem, ki tako ali drugače spremljajo reprezentanco. Pri nekaterih tako avtomatsko postaneš nezaželen, nesposoben in, da ne pogrevam preveč, član »nasprotne« ekipe. Žal.
Skupnost je velika in dobro podučena. Posledično so pričakovanja visoka, kar je prav in lahko prinese samo dobro, saj se načeloma vsak selektor maksimalno potrudi za reprezentanco in skupnost, ki za njo stoji. Skupnost je tudi tista, ki te postavi na položaj selektorja in moja odgovornost, kot odgovornost vseh, ki delajo z reprezentanco, je ta, da tej skupnosti vračajo največ in najboljše.

Komuniciranje s skupnostjo?
Selektorjeva naloga je, da komunicira s skupnostjo, da zagovarja svoje ideje in sprejete odločitve svoje ekipe. Da se odzove na kritike in poizkuša poslušati želje skupnosti.
Slednje je včasih težje, kot se zdi, saj so kritike tu pa tam neutemeljene in komunikacija zaradi nizkega nivoja bontona sogovornika ni mogoča. Prav tako so se v tej skupnosti (kot najbrž vsaki drugi) pojavili samooklicani predstavniki le te, ki domnevno zagovarjajo boljšo pot, kot jo je ubrala naša ekipa, in to vse brez poznavanja osnovnih sredstev, ki so za to na voljo.
Velikokrat sem se na te osebe, ki so največji javni kritiki našega dela, obrnil izven foruma, ter vedno naletel na vse prej kot pa željo po sodelovanju. Pri nekaterih sem tudi, kadar sem vzpostavil kontakt, hitro zaznal, da veliko znanja ne premorejo.

Za zabavo: Eden izmed predlogov neimenovanega je spodaj. Ta je priletel, ko sem zbiral ideje za boj proti Škotom na prvi tekmi.

xxxx

1 zanimivo vprašanje:

na 4-5-1 ali lahko skupaj spravimo 15 sredinskega napada, je kaka možnost ?
Škoti igrajo več ali manj z 2 IMTW in imajo močne bočne napade
nisem pa še zasledil, da bi jih kdo napadel po sredini, tam pa puščajo kar veliko luknjo

Ena stvar, ki me je motila pri vsem tem. Vsi ti kvazi zagovorniki boljših časov naše reprezentance pravijo, da to delajo zaradi njihove ljubezni do reprezentance in skupnosti, pa kljub ogromnemu številu mojih/naših javnih pozivov, da so k sodelovanju vabljeni vsi, niso nikoli pristopili. Pravzaprav so sodelovanje gladko zavrnili. Vse skupaj mi daje občutek, da je vso javno napihovanje le samopromocija in da ne in nikoli ni obstajal interes, zares delati v korist naše reprezentance. V kolikor bi ta interes obstajal, bi lahko posamezniki tudi sami pristopili, mar ne? Zato bom svojo energijo tudi v bodoče namenjal ljudem, ki jim je mar in nimajo lastnih interesov. Moj interes je izključno dobro za reprezentanco in skupnost in tisti, ki so to spoznali, so pristavili svoj delež. Me pa veseli, da je naša ekipa zelo velika in da federacija funkcionira s 120%, člani te ekipe pa dejansko lahko ponudijo utemeljeno kritiko mojega dela in tudi jo. Imam to srečo, da vsi razmišljamo s svojo glavo, ker tako tudi največ izvlečemo iz delovne skupine. Kdo so te osebe bile in kako so se meni zatisnili v spomin ob takšnem sodelovanju, bom pa predstavil po zadnji tekmi z Japonsko. Takrat, ko se tekmovalni del resnično zaključuje.

Analiza tekem:
Ker je analiza posamičnih tekem predolga, da bi lahko objavili vse v enem članku, je le ta v drugem delu članka.

(18755)

...nadaljevanje analize tega cikla:
Resnici na ljubo, bile so napake, brez njih ne gre in ni ga heroja/selektorja, ki jih ne bi oz. ne bo počel - je pa vse stvar zornega kota, kaj kdo smatra za napako in kaj je komu pomembno. So selektorji, ki se ne ukvarjajo z vsemi detajli, niti se ne ukvarjajo z nasprotniki in so mogoče lahko tudi uspešnejši. Vse je stvar posameznika in angažiranosti. Sam sem imel to srečo, da sem se veliko učil od infota, ki sem ga smatral za mentorja v času uvajanja v delo z reprezentanco kakor tudi selektorskega dela. Če ga vprašamo danes, bo rekel, da sem se bolj slabo učil, ne info? :-) Za napake sem jih vedno dobil po prstih, ter se tako naučil, kako je prav (stare metode učenja).
Razlogov za neuspeh ni lahko najti, niti ne morem reči, kje in kdaj smo izgubili ključne točke. Še najbolj se mi zdi, da je bila odločilna tekma z Venezuelo doma, ki je ne bi smeli izgubiti, ter seveda izjemno težka skupina kakor tudi grozen razplet razporeda. So stvari, ki bi jih počel drugače, jih pa ne obžalujem, saj sem se iz vsake »male šole« nekaj naučil in vse te izkušnje ostanejo.
Kljub kmalu zaključenim enem poglavju mojega dela v reprezentanci, to ne pomeni, da smo že vse postorili, kar je bilo pomembnega. Delo se nadaljuje in tega dela, ki sledi, javnost ne pozna toliko, niti se zanj ne zanima, ker pač ni tako zanimiv kot tekmovalni del. Je pa ta del ključnega pomena, saj brez skavtinga, ki se izvaja in se bo izvajal do naslednjega novega kvalifikacijskega cikla, reprezentance v pravem pomenu besede ni. Poprijeli bomo k sestavi nove generacije, iskanju optimalnih »razvojnih oddelkov«, sestava trening načrtov za posamične potenciale, diferenciacije tipov igralcev, nadaljnji razvoj baze U-17, iskanje novih sodelavcev,….Dela je ogromno, tako da vljudno vabim k sodelovanju.
V dosedanjem delu ne gre pozabiti na ves trud in delo, ki ga vlagajo vsi naši skavtje in sodelavci na raznih področjih. Če izpostavim pomembnejše pridobitve, so to vsekakor naš skavt, tudi protikandidat v času volitev, DragoGrom, ki je poprijel za delo skavtiranja vezistov in lastnoročno izpeljal celoten projekt Mladinske Novice, ki je uspešno pospremil te kvalifikacije. Prav tako se nam je pridružil Bencak, ki je prevzel skavting U-17 igralcev. Tudi on je bil uspešen protikandidat na volitvah. Napredek na tem področju je enormen. Prvič v zgodovini Slovenije imamo vpogled tudi v bazo slovenskih U-17 potencialov. Omenjeno nam je omogočil kdo drug kot alfa-omega slovenske scene HPE-artod, stric iz ozadja in še kaj bi lahko rekli! Vse to so uspešni projekti, ki so plod dela naše U20 ekipe. Ne smem pozabiti, koliko prispevajo tudi vsi ostali. Da ne naštevam, pa vseeno bom. Muhast info, zvesti Sharky, strokovni Highflyer, vijolčni Prizzi, (hitri) RA, tehničen Mare, turški donatello, vseprisotni Tralex, ne gre pozabiti na strogega MODa-Foresta, predani Pete, domiseln Tweir in mnogi drugi, ki so v tem obdobju tako ali drugače prispevali svoj del mozaika, ki ga gradimo. Vsa pohvala in spodbuda omenjeni ekipi za naprej.

Špekulacije glede moje vnovične kandidature?
Sem na polovici svojega mandata, katerega bom prvo oddelal, kot je to potrebno. Ko bo napočil čas, ko bo ta informacija dejansko imela smisel, bom o tem razmišljal, prej ne. Navsezadnje je tukaj RL, ki je faktor, katerega ne moreš predvideti kako in koliko bo vplival na aktivnost v HTju. Je pa moj namen ostati z reprezentanco tako ali drugače še mnogo mnogo let. Navsezadnje sem v klubu začel v prejšnji sezoni z vzgojo srčkov in dosti časa za svoj klub ravno ne potrebujem še nekaj sezon. :-) Torej za naslednji mandat težko rečem, ali bom sploh kandidiral, vsekakor pa to ni moj zadnji mandat, v katerem bi se rad poizkusil.

Selektorski pozdrav,
Kepica

---

Opomba urednika: o članku lahko debatiramo v nitki Hattrick člankov: (16100267.1), o pravkar končanih kvalifikacijah v nitki (16751983.1), vabljeni pa tudi v U20 federacijo: (109078)

Link directly to this article (HT-ML, for the forum): [ArticleID=18754]