Kako smo dobili medaljo

Pred vami je nova izdaja HT-Zvezd, v kateri vam predstavljamo ekskluzivni intervju z (zdaj že bivšim) selektorjem LA-Pohanim, ki je na minulem svetovnem prvenstvu osvojil bronasto medaljo. Družbo sta mu delala tudi kapetan te uspešne generacije Saša Vukojevič in vodja Sindikata virtualnih igralcev nogometa Slovenije (SVINS) Lenart Zasedenšek. Pa poglejmo transkript pogovora.

Lep pozdrav iz Pivo…

Pohan: Kavarne!

… kavarne, v kateri smo se morali srečati, saj je selektor s tem pogojeval svojo udeležbo v intervjuju. Najprej čestitke selektorju in kapetanu za izjemen dosežek, zanima pa me seveda, kako se je kapetan Saša počutil, ko je kot prvi dobil bronasto medaljo okrog vratu.

Saša: Občutek je bil neverjeten, iskreno povedano nisem nikoli verjel, da bomo prišli tako daleč. Ko sem kot mladinec začel ravno v Pohanovi ekipi, sem močno zavidal njegovima vratarjema, ki sta igrala za mladinsko reprezentanco, zato sem bil svojega igranja za člansko seveda zelo vesel. Ampak medalja … Še zdaj nimam besed.

Gospod Zasedenšek, kot vodja sindikata igralcev ste verjetno tudi vi ponosni. Kako ste spremljali prvenstvo?

Lenart: Naj poudarim, da v sindikatu SVINS ostro obsojamo način dela v reprezentanci, saj so igralci bili prisiljeni igrati Tekmo sezone najprej enkrat v kvalifikacijah, nato pa kar štirikrat na svetovnem prvenstvu. Instrument Tekme sezone je namenjen redki in preudarni uporabi, saj igralce izmuči in slabo vpliva na vzdušje v moštvu. Igralci so na delovnem mestu tako izpostavljeni hudemu stresu, kar je nesprejemljivo.

Pohan, kako komentirate te navedbe?

Pohan: Naj se piše nekam s temi SVINS-kimi forami. Kdo ga je sploh vlačil zraven?

Lenart: Ostro protestiram, takšnega odnosa sindikati ne bomo tolerirali!

Pohan: Saša, ven ga nesi!

(zvoki prerivanja, pomešani s kričanjem, ki je zvenelo kot reklamna kampanja za znano knjigo Kamenka Kesarja)

Khm, zdaj sva torej očitno ostala sama in to mi je malce podrlo moj načrt vprašanj …

Pohan: Veš kaj, pojdi še ti domov pa bom jaz kar sam napisal, kar se mi zdi pomembno.

---

No, pa imam končno mir. Namesto zdaj že malo zarjavelih zgodbic o tem, kateri igralec se je po praznovanju medalje od vsega hudega kotalil po bregu navzdol (to nikakor ni mišljeno kot hudoben namig na pivske navade nekega bivšega selektorja, ne bom povedal, za koga gre, se pa njegovo ime rima z "oljna repica"), bi bralcem rad predstavil nekaj resničnih dogodkov iz zakulisja, ki jih med samim prvenstvom nisem omenjal. Tega nisem delal iz dveh razlogov: kot prvo niti nisem imel časa, saj so si tekme sledile zelo na gosto, hkrati pa sem imel veliko dela z magistrsko nalogo, kot drugo pa med tekmovanjem nisem želel preveč govoriti o tem, da ne bi izgubil kredibilnosti pri drugih selektorjih.

Ko smo kljub prvemu mestu v kvalifikacijski skupini dobili precej težko skupino v drugem krogu svetovnega prvenstva (t.i. R2), mi je bilo jasno, da se bom moral posluževati tudi bolj ali manj umazanih psiholoških iger, da nam bo uspelo priti dalje. V tretjem krogu smo imeli še hujšo skupino, v četrtem pa malo manj hudo, ampak toliko hujši TS zaostanek, tako da je ob vsakem žrebu moj sklep bil še trdnejši. Marsikdo razmišlja, da bi lahko lepo naplahtal nasprotnika, pa to sploh ni tako enostavno, ker na tem nivoju (z redkimi izjemami) pač ne igraš proti naivnežem. Tako da najprej en pregled mojih poskusov, da bi vplival na nasprotne selektorje, in hkrati še tudi povzetek svetovnega prvenstva.

R2
Naš prvi nasprotnik je bila Anglija, drugi Brazilija, tretji Avstrija (in moč reprezentanc je naraščala v tem vrstnem redu). Za prvo tekmo je bil za vse štiri reprezentance precej samoumeven PIC, ne da bi sklenili kakršenkoli deal. Zato sem najprej poskušal z Brazilcem skleniti PIN-PIC deal, torej da oba igrava prvo tekmo PIN, med sabo pa PIC. PIC-deal je sprejel, za PIN pa se ni želel obvezati, kar je bilo z njegove strani pametno. Kljub temu sem mu poskušal vcepiti idejo, da bom pa jaz verjetno res igral PIN proti Angležem v upanju, da bi ga potem tudi on. Hkrati sem pisal Avstrijcu, da ga Brazilec hoče PIN-ati, meni pa je v interesu, da zmaga Avstrija, in mu zato to prijazno sporočam.

Moj plan ni imel učinka in vsi štirje smo igrali PIC. Nič hudega, saj smo zmagali (584018712), nakar smo se z Brazilci oboji držali PIC-deala, mi smo jih pa malce presenetili s protinapadi (584018713), saj je to precej nenavadna taktika v takšni situaciji. Po dveh tekmah smo imeli šest točk, a vseeno nismo bili zagotovo uvrščeni naprej.

Za tretjo tekmo sem Avstrijcu ponudil PIC-deal, ki ga je zavrnil - tudi zato, ker je imel prejšnji krog deal z Angležem, pa ga je ta prelomil. Dejstvo je, da če hočeš medaljo, si MOTS-a na prvenstvu skorajda ne smeš privoščiti in nekako sem računal na to, da bo raje vzel v zakup, da greva v tekmo z istega izhodišča, kot pa da bo upal, da bom tudi brez deala jaz igral PIC in da me zato zagotovo premaga. No, oba sva igrala MOTS in si precej pokvarila možnosti za naprej, smo pa remizirali in se oboji uvrstili v R3. (584018714)

Kaj sem torej želel s tem pisarjenjem nasprotnikom: skušal sem jih naščuvati enega proti drugemu, pa mi ni uspelo. Tega seveda nisem smel obešati na veliki zvon, ker sem moral ohraniti dobro ime, ki bi mi omogočalo še kakšen deal v prihodnje. In to se je tudi splačalo, saj me je ravno Avstrijec, kot vemo, imel za zelo častnega človeka. :P

R3
Tu smo igrali proti trem kandidatom za zlato medaljo, saj so imeli najvišje vzdušje in hkrati tudi vsi boljše igralce od nas. Situacija je bila na prvi pogled izgubljena, ampak nam je uspelo priti naprej. Pri tem je bilo ključno to, da na prvi tekmi proti Nizozemcem nismo šli na zmago, pač pa smo odigrali PIC CA in se ob tem zavedali, da so naše možnosti za zmago majhne. Tekmo smo seveda izgubili (597051825). Treba je znati izbirati bitke – proti drugima nasprotnikoma smo namreč imeli več možnosti za zmago, saj sta bila malenkost slabša od Nizozemcev. Tu dealov nismo sklepali, saj nismo bili v položaju za to. Tudi to je pomembna lastnost selektorja: da ve, kdaj je pametno ponuditi deal in kdaj ga nikakor ne smeš. Drugo tekmo smo igrali z Belgijo (oboji normal) in remizirali, kar nam je še vedno dajalo možnosti za napredovanje (597051829). Zadnjo tekmo smo igrali s Finci, ki so šli na zlato medaljo in zato igrali PIC, mi pa smo z MOTS-om uspeli zmagati. (597051827)

R4
Pet minut po žrebu skupin za R4 sem se odločil, da igram prvo tekmo MOTS in na drugih dveh upam na točko. Zaradi dveh MOTS-ov in normala smo imeli TS 2, vsi nasprotniki pa višjega, med njimi pa najnižjega ravno Avstrijci (5), s katerimi smo igrali najprej. Hkrati sem si tudi rekel: »Če bo Avstrijec tako neumen, da mi ponudi deal, ga z veseljem sprejmem in še z večjim veseljem prelomim.« Če bi jaz deal sprejel, bi s tem bil obsojen na igranje protinapadov brez posesti in s tem na zelo verjeten poraz, saj bi on lahko zelo nabil napade na račun sredine. Tudi če bi v resnici želel igrati PIC, bi mi bilo v interesu, da se on vsaj malo boji mojega MOTS-a, in zato dá več v sredino namesto v napade. Tako da sem nasprotnikovo naivnost lepo izkoristil, v bistvu nisem mogel verjeti svoji sreči in dejansko nisem vedel, kako naj napišem, da deal sprejemam, da bo sploh zvenelo verodostojno. Pa sem mu nakvasil nekaj o dobrih sosedih in medsosedski pomoči, kar je bilo res grdo, ampak kaj morem. :D

No to je tekma (597499767) in o vsem tem je bilo napisano že marsikaj, sam pa sem si med dopisovanjem z njihovim selektorjem in nekaterimi uporabniki precej razširil nemško besedišče v tematskem sklopu »Kletvice in žaljivke«. Drugo tekmo smo spet odigrali »na poraz« (597499768), na tretji pa kljub precejšnjemu zaostanku v TS-ju igrali protinapade s posestjo in izvlekli remi (597499771), ki je pomenil medaljo!

Polfinale
Verjetno je šlo za rekordno razliko v TS-ju, ko govorimo o polfinalih svetovnih prvenstev. Znašala je malce več kot 10 stopenj, kar je nepredstavljivo. Če smo v R3 rekli, da imamo hud TS zaostanek, je ta ob prvi tekmi znašal 1,5 stopnje. Ker Nizozemci niso imeli uigrane 343, smo računali na luknjo v njihovi srednji obrambi in dovolj nabili srednji napad, da smo imeli tam realno možnost za zadetek. Tekmo smo sicer visoko izgubili, sem pa zelo ponosen na to, da smo kljub takemu neverjetnemu zaostanku po diamantnih ponovitvah imeli 10% za zmago – kar je več, kot so imeli Rusi v finalu s stopnjo ali dvema zaostanka. (597734610)

Kaj je torej smisel celega članka?
Želel sem še enkrat povzeti vse skupaj, razkriti nekaj podrobnosti, o katerih ni bilo toliko govora, in se na ta način dokončno posloviti od selektorskega stolčka. Za konec še nekaj nasvetov za vse prihodnje selektorje:

1) Izračunajte nasprotne igralce, da veste, kako se lahko primerjate z njimi in kje so njihove morebitne šibke točke.

2) Izberite si eno "referenčno" tekmo, torej tekmo, ko so nasprotniki igrali tako, kot tudi zdaj pričakujete od njih. Nato s podatki iz Unwritten manuala preračunate njihovo takratno sredino na trenutni TS, odnos igralcev in igro doma/v gosteh. Ta metoda je izjemno natančna in daje boljše napovedi kot Hattrick Organizer - če le izberete pravo tekmo za referenco (in če se ne zmotite pri računanju).

3) Če gre za tesno tekmo, je navadno najbolje, da se "odločite, kako bo nasprotnik igral," in igrate optimalno proti temu. Lahko se boste zasrali, ampak meni osebno je ljubše sprejeti to tveganje, kot pa igrati nekaj polovičarskega.

4) Na svetovnem prvenstvu pazite na TS! To je dobesedno TS-prvenstvo in mi smo precejšen fenomen, da smo s petimi MOTS-i (kot nas je prijazno opomnil gospod Zasedenšek) prišli do medalje. Vsi trije ostali polfinalisti so imeli TS nad 10! Mi smo se tukaj pač držali stare modrosti filozofa McCartneya: "Don't you know that it's a fool who Plays It Cool"

5) S sistematičnim delom se naredi največ. Hattrick je igra, ki temelji na verjetnosti in statistiki, tako da je nadvse neumno, če igraš na nek svoj slavni "občutek" in zanemariš vse druge vidike. Seveda moraš znati predvideti, kaj bo nasprotnik odigral, toda najlažje boš to predvidel, če imaš informacije o nasprotnikovih igralcih in doseženih ratingih.

Ob tem pa vseeno velja poudariti, da slepo zanašanje na številke tudi nima smisla, ali kot je rekel moj veliki vzornik in reprezentančni mentor artod: "Samo ena stvar je hujša od tega, da ne izračunaš nasprotnika: da ga izračunaš narobe."

Link directly to this article (HT-ML, for the forum): [ArticleID=19977]