info1 pred preiskovalno komisijo - 1. del

Gotovo ga poznate vsi, ki prebirate slovenske forume. info1 (8814374) je prav gotovo ena izmed tistih oseb brez katerih bi slovenski Hattrick izgledal precej osiromašeno. Pojdimo z besedo na dan. Gotovo vas zanima kaj je odkrila preiskovalna komisija - zato si preberite naslednji članek.

1. Si uspešen podjetnik. Povej nam kakšno informacijo o svoji poslovni poti in tudi zasebnem življenju nasploh. Kdo je info, kakšne hobije ima, kaj ga veseli, kaj ga ne veseli...

Imam podjetje, ki se ukvarja s poučevanjem tujih jezikov, prevajanjem, lektoriranjem, tolmačenjem. Moja naloga je, da koordiniram vse skupaj, tako tekoče (vse v zvezi s prevajanjem), kot semestrske (jezikovni tečaji) procese in da oddelam tudi svoje ure, to pa je poučevanje nemščine. Občasno se lotim tudi kakšnega prevoda. Seveda sem ob strani vsem z nasveti, namigi, pomočjo, če jo potrebujejo oz. če opazim težavo. Letos imamo zanimivo obletnico, saj delujemo že od leta 1994. So kar sila podobne vzporednice s Hattrickom, kajne?

No, rodil sem se v Nemčiji, tam preživel 12 let, kjer sem se poleg šole ukvarjal predvsem z nogometom in če je le možno, se podam na igrišče tudi dandanes. Drugače skorajda ni športa, ki me ne bi pritegnil: kolesarjenje, tek, košarka, bowling, jadranje, surfanje, šah, ni da ni. In nekako želim dati povsod 100 %, kjer koli že – na igrišču, pa ob delu, doma. Težko prenašam lene in nezainteresirane ljudi, pa polovičarsko delo in še bi se našlo kaj. Priznam tudi, da sem dokaj zahteven, prepogosto piker, vendar vselej direkten, a tudi pravičen in znam pohvaliti, če se nekdo trudi, ga vzpodbujati. Pogosto želim od vseh veliko, včasih tudi preveč. Tak pač sem. Doma me eni prenašajo že skoraj trideset let, mlajša dva člana pa polovico manj.

2. Si prvi izvoljeni selektor v Sloveniji, ki je zmagal brez odprte teme na forumu in s humorističnim vložkom pri nagovoru volivcev. Si morda ocenil, da je škoda uporabljati energijo za debato z volivci in jo raje prihraniš za kaj bolj oprijemljivega? Si morda prišel do sklepa, da imaš več možnosti, da zmagaš na način, ki si ga uprizoril?

Tvoja ocena, da bi po nepotrebnem pokuril kar precej energije zares drži, sploh ko bi se pojavile tudi kakšne »zgodovinske« zadeve, ki nimajo z volitvami prav nič skupnega. Skratka, bil je zelo umirjen volilni teden in niti ne vem, če sem pričakoval zmago ali ne. Ni pa šlo tu za neko taktiko, daleč od tega – bolj je šlo za to, da je mir v hiši.

3. Je tistega ponedeljka ob 7:00 zjutraj, ko si se prijavil v Hattrick sledil šok ob “razglasitvi” rezultatov? Ali si se zavedal, da imaš dejansko dobre možnosti, da kljub že prej omenjenem pristopu prepričaš večinski del uporabnikov, da glas nameni tebi?

Pravilno in zaželeno je, da se odpre ustrezna nitka, pa da lahko uporabniki sprašujejo in z odgovori spoznavajo kandidate. Žal sem v preteklosti videl tudi lepo pripravljeno anti-propagando in še druge udarce pod pas, tako, da je bila odločitev da ni bilo nitke vsaj zame prava odločitev. O morebitnih glasovih in možnostih niti nisem razmišljal, spremljal sem seveda tudi ostale nitke, nekaj uporabnikov je izrazilo podporo tudi z zasebno ht-pošto.

Kaj je bilo nato ob sedmih? Kaj pa vem. Šok ravno ni bil, se pa takoj zaveš, da te sedaj čaka veliko dela. Ampak če veš kaj je treba postoriti, se pač zadeve lotiš in jih tudi dokaj hitro narediš.

4. Si aktiven in organiziran selektor. Dajal si vtis, da deloma skrbiš tudi za mlado reprezentanco kar primarno sploh ni tvoja dolžnost. Redno, že vrsto let pomagaš neizkušenim selektorjem. Povej nam ali opravljaš vse to z veseljem ali z dolžnostjo do državnega grba. Kaj te žene k temu, da si tako vztrajen?

Če je volja, se najde tudi čas. Seveda ne smeš kar nekaj brezglavo početi, ampak tistega, česar se lotim, se lotim 100 % in pri NT zadeva recimo da poteka, čeprav so NT-skavti kar poniknili in je na tem področju zadeva dokaj neurejena. Vsega pač ne morem postoriti. Naslednja generacija je ok, je selekcionirana, konkurenčna in pravzaprav le čaka na dan D.

Z mladinsko reprezentanco pa je zanimiva zgodba. Po tretjem mandatu sem dejansko potreboval premor, ni bilo energije, niti volje, ni šlo več. Skavtov in drugih uporabnikov, ki so takrat trenirali igralce je bilo veliko, res veliko. Večino skavtov sem pridobil iz vrst neznanih uporabnikov, ki so imeli v ekipi kakšnega igralca. Prvim splošnim ht-mailom so sledili naslednji, sploh če sem dobil občutek, da je v uporabniku potencial. Običajno slednji sprašujejo tisoč in eno stvar, tudi vidno napredujejo, postajajo bolj samostojni. In ko se lahko popolnoma zaneseš nanje si zmagal. Prakso tovrstnega novačenje prakticiram sicer še danes.

Od najbolj pridnih in zagnanih moram izpostaviti »Šarkija« in Kepico. Oba sem hitro pridobil v skavtske vode, ju kasneje uspel tudi prepričati, da gresta poskusiti še v selektorske vode. Prvemu ni nikoli uspelo zmagati (to so bili volilni tedni, kjer so se iskale predvsem negativne zadeve), drugemu je uspelo dvakrat. Rezultatsko sicer ne preveč dobro, ampak mu tudi tekmovalna sreča ni služila. Prisoten je bil še v času »kostjinega internetnega mrka«, ko sta z »letalcem« reševala situacijo in delala čudeže. Danes pa se nam smeji, ko jezdi po širnih mongolskih poljanah.

V času "letalca" sem bil aktiven le ob zaključku prvega mandata, ko je bilo sicer že vse prepozno. Kasneje nisem bil več prisoten, saj nisva našla prave komunikacijske valovne dolžine.

Pri Didiju, ki ga sicer poznam iz RL-nogometa (DERBI), tudi nisem bil prisoten (mlad fantič je pač vse bolje vedel), ravno tako skoraj nič pri adidasovcu. Razmišljanje obeh bi dal v isti koš: »Lako ćemo« (slovenski prevod: z lahkoto in brez naprezanja bomo stvari odlično opravili). Pa ni ravno tako, kar sta kasneje žal na lastni koži tudi spoznala.

In smo prispeli do turba – trenutnega selektorja. Slednji se je lotil bolj resno projekta U17, dve sezoni nazaj in bil sam za vse. Pisal, usmerjal, iskal »farme« itd., večkrat je prosil tudi za pomoč - javno. Tudi sam sem dobil te klice po ht-mailu, pa me zadeva nekako ni zanimala. Tudi ko je pisal, da bo nekaj mesecev odsoten in da naj nekdo ureja, da ne bo šlo vse »v rit« in da bo nato zopet vse prevzel. Trznil sem šele takrat, ko se ni več prijavljal, ko ni bilo sporočil, ko so prvi uporabniki spraševali zakaj se jim ne javlja. Šele takrat je naredilo klik – zdaj gre pa zares. Pa sem mu napisal mail, da mi mora obljubiti, da zares prevzame čez nekaj mesecev vse zadeva nazaj, da se prijavi na volitvah in da mora zmagati, jaz pa v tem času skrbim za »njegov« začeti projekt. In tako je tudi bilo. V tem času so se našle tudi nove farme, novi skavti - izpostaviti moram uporabnika Excod3, ki mi je v preteklosti sicer vzel veliko časa, ampak verjamem, da le-to ni bil zapravljen čas.

Igralci zgoraj omenjenega projekta q- in f-generacija so sedaj stari 17 oz. 18 let in so bistveno bolj ciljno trenirani kot trenutna q- in f-generacija, ki je bila prepuščena na milost in nemilost lastnikov in posledično so luknje, ki se jih ne da odpraviti. Turbo ima pač na voljo to kar je in bo potegnil kar je možno, upajmo. V osnovi pa naj bi bila to faza pridobivanja izkušenj ob tekmovalnih tekmah, učenja in spoznavanje vsega kar sodi poleg.

Sedaj pa nazaj k tvojemu vprašanju. Zadeve opravljam z veseljem, sploh če vidim, da so uporabniki zagnani in jih zanima to in ono. Ter če jim lahko olajšam morebitno nejasnost z odgovorom ob predpostavki, da odgovor seveda poznam.

5. Neuvrstitev na svetovno prvenstvo je za reprezentanco kova Slovenije neuspeh. Posebej ob predpostavki, da smo imeli ugodno skupino (kljub dejstvu, da je bil nosilec podprvak Irak, ki pa ima zelo majhno bazo uporabnikov). Število osvojenih točk in druge olajševalne okoliščine ob tako ugodnem žrebu ne bi smele biti izgovor. Se strinjaš s tem?

Včasih je med uspehom in neuspehom le tanka meja in čeprav storiš veliko zadev prav, ti lahko vseeno spodleti. Po ht-mailu sem po končani zadnji tekmi in ne uvrstitvi prejel ht-mail, kjer so bili podatki stotih ponovitev vseh odigranih tekem, kjer je bilo črno na belem podano, da nam je »Björn« ukradel največ točk in da bi morali biti pravzaprav prvi mi. Pa smo bili četrti.

Naša reprezentanca je bila statično z vzorcem 100 namreč prva. To je torej uspeh. Z vzorcem ene tekme pa smo bili četrti.

Obrnem zadevo. Recimo, da bi bili statistično z vzorcem 100 le četrti, a po zaslugi višje sile z vzorcem 1 pa prvi in vsi bi kaj hitro pozabili, da smo bili pravzaprav povprečni in bili od osmih ekip pravzaprav boljši le od štirih. Stvar pogleda je vse skupaj.

Lahki, težki nasprotniki? Ravno lahkih tekem na NT-nivoju ni. Vedno lahko naletiš na kakšno mino (PIN, MOTS), pa popolnoma zaprte postavitve, pa nabijanje sredine, je kar pestro. Ko pa dodaš še naivne ali prizemljene (realne) selektorje kmalu vidiš, da je običajno bolje igrati proti na papirju močnejši reprezentanci (ali ligaški ekipi), ki jo vodi neizkušen selektor, ki te ne bo presenetil, kot obratno, ko ne veš kaj te čaka.

No, dejstvo je da smo izpadli, argument je zgoraj. Sam sem bil ob izpadu razočaran.


Sledi 5-minutni premor, da član komisije in zaslišanec spijeta kavo in seveda prostor za ekonomsko-propagandna sporočila. Se vidimo po oglasih.
Hitra povezava do drugega dela intervjuja: (21076)

Link directly to this article (HT-ML, for the forum): [ArticleID=21075]