Pred nekaj časa, ko sem začel delati na projektu o zgodovini Hattricka, si nisem mogel pomagati, da ne bi bil fasciniran, čeprav sem tudi sam bil prisoten skoraj od samega začetka. Fasciniran nad igro in kako dolgo že obstaja – skoraj večno. Bil sem tudi fasciniran nad sabo, čeprav se mogoče to sliši smešno. Ko sem začel razmišljati o mojih zadnjih 10 letih, je postalo očitno, da je preteklo veliko vode pod savskim mostom in da je ostalo zelo malo stvari v mojem življenu, odkar sem začel igrati Hattrick.
Ko sem začel igrati Hattrick v mojih zgodnjih dvajsetih letih, sem bil samski in v moji prvi resni službi. Od takrat sem doživel daljšo zvezo, nekaj drugih partnerjev, bil (spet) nekajkrat samski, nekaj različnih služb, zamenjal nekaj stanovanj in se na koncu poročil. Vse te stvari niso čudne niti fascinantne. To je konec koncev normalno za nekoga mojih let. Ne, fascinantno je, da sem se prijavil v Hattrick skoraj vsak dan zadnjih 10 let! Vse v mojem življenju se je spremenilo, toda Hattrick je vedno tu. Ko sem sčasoma izgubil interes za nekatere stvari, se s Hattrickom to ni nikoli naredilo. Lahko bi temu rekli odvisnost, toda jaz raje uporabljam besedo fascinantno.
Kar je mogoče še bolj fascinantno, je to, da dandanes skoraj ne preživim nič časa s mojimi starimi prijatelji iz mojih zgodnjih dvajsetih let. Veliko večino današnjih prijateljev sem spoznal zahvaljujoč (da, uganili ste) Hattricku. Ko sem se poročil, je bilo povabljenih ogromno ljudi, ki sem jih spoznal prek Hattricka, a le eden prijatelj od 10 let nazaj, pa še ta igra Hattrick. Če moja žena ne bi imela non-HT prijateljev, bi bila to prava Hattrick zabava v poročnih oblekah za popestritev.
Najbrž to pove veliko o meni kot osebi, toda v resnici pove veliko o Hattricku. Prijavil sem se, da vsem pokažem, kako dober manager nogometnega kluba sem, toda kmalu sem ugotovil, da je Hattrick mnogo več kot le neka internetna igrica. Ko sem se udeležil prvega srečanja v legendarnem Hattrick zbirnem mestu Soldaten Svejk, češkem baru v Stockholmu, sem tudi ugotovil, da ostali menegerji niso debeli (ali suhi) čudaki z debelimi očali in dolgočasno osebnostjo, ki pijejo Cockto. Bili so kot jaz, bolj kot ne normalni z intenzivnim odnosom do Hattricka.
Kar je mogoče najbolj fascinantno, je to, da je moja zgodba zelo težko edinstvena. Vem, da vas je mnogo od vas doživelo isto.
Na vprašanje »Kaj se bo zgodilo?«, ko se je oktobra 2000 pojavil »novi« Hattrick, je bilo odgovorjeno, da bo imel milijon uporabnikov, vodstvo, ki bo imelo svoje prostore v stavbi Združenih narodov, in bo Björn dobil Nobelovo nagrado za mir za izkoreninjenje nogometnega nasilja na svetu. Seveda se to ni dogodilo, toda prehodili smo dolgo pot, če se dogajajo tako dobre stvari, kot so božična Supporter loterija, ki jo organizirajo menegerji za tiste, ki si tega ne morejo privoščiti, ali pa predkratkim odigran Peace cup med izraelskimi in muslimanskimi ekipami.
Vendar vse te stvari niso prišle v zgodovinske knjige. No, vsaj zaenkrat še ne, toda naša nova Hattrick zgodovinska knjiga vsebuje mnogo nostalgičnih trenutkov. Pobrskal sem po arhivih in to je bilo zelo zanimivo potovanje nazaj v času. Seveda je nemogoče zajeti vse v tem zgodovinskem pregledu. Tokrat sem se posvetil pomembnim posodobitvam in spremembam igre, seveda na kratko. Kakorkoli, mnogo zgodb je ostalo nepovedanih, npr. »Barba plague«, vojna klonov in invazija Doe – in seveda mnogo prej omenjenih družabnih dogodkov. Resnično upam, da vam bom lahko te razkril ob drugi priložnosti.
10. obletnica se približuje, torej je skrajni čas, da pokukate v
zgodovino. Prepričan sem, da boste našli par stvari, katerih še niste vedeli, prav tako se vam bodo obudili spomini na stvari na mnogo posebnih trenutkov (no ja, vsaj meni so se).
(Samo da povem, našel sem še eno stvari, ki jo počnem zadnjih deset let. Vsa ta leta sem poslušal Smashing Pumpkins. Toda to je vse. Prisežem!)