Pokalni zmagovalec na kavi z Gromom, I. del

Spoštovane bralke, cenjeni bralci!
Danes ni navaden dan, saj v našem studiu gostimo prav posebno osebo. Če jo opišem kot alfo slovenskega Hattricka, eminentnega strica iz ozadja ter zbiralca HT funkcij, potem vsi vemo kdo je tu. Ampak danes ni tu zaradi kave, niti zaradi ozadja, danes je tu zato, ker je osvojil slovenski pokal. In še to ni vse, saj ga je osvojil že drugič. Posluh, danes je z nami nihče drug kot Artod, dvakratni slovenski pokalni prvak,

Artod, najprej čestitke za drugi osvojeni pokal. Kakšni so občutki po tem? Je bilo lažje prvič ali drugič?

Kakšni so občutki? Veselje, nedvomno, a medtem ko je prvi pokalni naslov prišel v času, ki je bil zaradi RL zelo težaven, je tokrat pokal (583115272) le pika na i v lepem obdobju. Kontekst močno vpliva na percepcijo. V obeh zmagah sem bil srečen, a tokrat je bila sreča bolj očitna, saj sem bil namesto ugodnega žreba deležen dobrega meta kock na tesnih tekmah, v finalu sem pa zmagal, kljub temu da nisem bil favorit in si tega ne bi "zaslužil". Med navednicami, ker kocka ne gleda nikogar v obraz.

Ko pogledamo na tvojo klubsko polico, je kar upognjena pod raznolikimi pokali. Pokali, lige, turnirji. Ampak nekaj pa pogrešamo, manjka pika na i, ligaška krona, prva slovenska liga. Kdaj bo padla?

Verjetno nikoli. Realne šanse za prvo ligo sem imel v sezono pred prvim pokalnim naslovom, pa je slab konec sezone vse izjalovil (tudi Tamali so imeli prste vmes), ta sezona bi bila zaradi dveh kvazi-botov v ligi tudi idealna, a sem slabo odigral v prvem krogu, pa še potem v ligi nisem bil najbolj zbran, in mi je na koncu ostal le še pokal. No, tudi prav.
Mogoče se v bodočnosti po srečnem spletu okoliščin le prikažem v prvi ligi, čeprav dvomim, za prvoligaški naslov pa potrebuješ malodane zlato generacijo. Med drugo in tretjo ligo je namreč dokaj preprosto životariti v nedogled s postopnim pomlajevanjem (čeprav bo to z višanjem cen igralcev na trgu težje), v prvi ligi pa niti ne. No, razen če se pišeš Abakus. Ampak tudi njega že kar nekaj časa ni več v prvi ligi.
Seveda, sledi vprašanje, zakaj si ne zgradim zlate generacije. Odgovor je, da je prekleto dolgočasno životariti in čakati, da igralci dozorijo. Če kdaj v prihodnosti ne bo časa, da bi aktivno skrbel za ekipo, potem mogoče že. Trenutno ne. Najverjetneje bom v teku treh, štirih sezon "le" malo pomladil ekipo, izpadel v tretjo, mogoče v četrto ligo in se potem spet skušal vzpenjati.

Kako bi se opisal s 3 besedami?

Nepopustljiv, racionalen, fleksibilen.

V HT-ju si stari maček. Ampak le redki vedo, da si začel v drugi državi, Italiji. Nato si se pojavil v Sloveniji, osvojil srca oboževalk in zaprl staro ekipo ter odprl novo v Sloveniji. Kaj je bil razlog za to? Domoljubni zgledi ali krajša pot do vrha? Morda kaj tretjega?

Ko si del skupnosti, želiš biti polnopraven član skupnosti. Italija je prevelika liga, da bi lahko igral proti uporabnikom, ki jih dejansko poznaš, razen v samem vrhu, a po pravici povedano nisem tako dober igralec.
Najlepše obdobje mojega igranja HT-ja je bil, ko sem 12 sezon preživel v italijanski VI.593 ligi. Enostavno najlepše je igrati proti prijateljem, se zafrkavati, ustvarjati rivalstva itd.
Pomisli, da tvoji prijatelji igrajo nogomet, tebe pa od igrišča loči mreža in lahko samo gledaš, kako se zabavajo. Ni prijetno, ne?
Sem pa že leta 2004, ko sem prvič zaprosil za ekipo, želel igrati v Sloveniji. Če bi bila pravila drugačna, mi ne bi bilo treba odpreti nove ekipe. :)

Si pripadnik slovenske manjšine v Italiji, živiš v okolici Trsta. Je v Italiji dosti pripadnikov slovenske manjšine v HT-ju? Mogoče poznaš še koga?

Težko reči. Na slovenskih forumih jih ni, je pa res, da obstajajo uporabniki z ekipo v Italiji, ki uporabljajo HT v slovenščini. Ko smo se tržaški igralci HT-ja še dobivali, načeloma ni bilo Slovencev, a uporabnikov, ki niso bili aktivni na forumih, je bilo in je še vedno precej. Nekaj zamejcev v HT-ju zagotovo je.

Še bolj kot v Sloveniji si poznan po tujini. Bodisi po HT znanju, bodisi po funkcijah, ki si jih in jih še opravljaš. Kako ti je to uspelo? Verjetno je prednost to, da si član tudi italijanske HT skupnosti, ki je bolj močna kot slovenska?

V bistvu sem zdaj v Italiji manj znan kot v preteklosti, saj na njihov nacionalni forum ne pišem več toliko kot v preteklosti. Verjetno sem bolj prepoznaven globalno, sploh pa med osebjem.
Ni pomembno iz katere skupnosti prihajaš, ampak koliko si se pripravljen angažirati v debatah na mednarodnih forumih in seveda kakšna je kakovost tvojih prispevkov. Če mlatiš prazno slamo ali govoriš neumnosti, te nihče ne bo vzel resno. Če pomisliš, je HT-Tasos Grk, grška skupnost pa ni tako številčno močna, da bi bila posebno vplivna sama po sebi. Recimo, nemška skupnost je precej številčnejša, pa v tem trenutku mi ne pride na misel nihče, ki bi bil posebno ugleden. Finska pa je imela dva taka uporabnika, to sta bila Ratsia in furr, v preteklosti je tudi Hrvaška imela globalno znanega uporabnika, Catalysta. Mogoče imajo člani srednje velikih skupnosti več motivacije, da sodelujejo na mednarodni ravni, saj je debat na nacionalni ravni manj.

V čem je glavna razlika italijanske HT skupnosti od naše? Kaj ti je bolj všeč pri naši in kaj pri italijanski? Si bil tudi v Italiji tako forumsko aktiven kot si v Sloveniji?

Dobro vprašanje. Nekaj lastnosti je popolnoma enakih: nihče ne mara randoma, vsak se pritožuje, da ga je random grdo okradel, plače so previsoke, sredina je prepomembna, sredina ni dovolj pomembna, prva liga je predaleč, itd.
Jezen slovenski uporabnik je na forumu zatežen, italijanski pa polemičen. Slovenskih uporabnikov je manj, zato je forum bolj pregleden, redkokdaj je preveč sporočil, da ne bi mogel slediti dogajanju, posledično so tudi slovenski MOD-i manj striktni, ker si to lahko dovolijo. Kdor mi ne verjame, naj kar poskusi. In seveda, ker nas je manj in je večja verjetnost, da smo forumsko aktivni uporabniki skupaj v ligi ali v pokalu, je vse veliko bolj osebno. Tudi ogledi finala pokala pripomorejo k temu.
Italijanski HT forum je bolj zanimiv, ko je treba raziskati, kako kaj v HT-ju deluje ali ko je kakšen predlog, ker je pač več uporabnikov, ki ima voljo kaj pametnega doprinesti. In na ne-HT forumu je veliko več odprtosti. Recimo, redno se kak uporabnik izpove, kakšne so njegove ljubezenske težave, pa dobi kup nasvetov, ali pa pripoveduje, kako peca določeno punco, ali pa išče pravne nasvete... skratka, ne morem si na slovenskem ne-HT forumu predstavljati, da bi imeli nitko o Tinderju, v kateri bi uporabniki opisovali svoje izkušnje in vodili lestvico najuspešnejših ljubimcev. Ker nekateri pišejo zelo dobro, se to bere kot kak ljubezenski roman v čisto moškem stilu. Zelo zabavno.

Dovolj o skupnosti, pojdimo k tvoji ekipi. Si privrženec klasične struje ali imaš raje out of the box pogled? Je edini način uspeha v Hattricku dolgoletno kopičenje denarja ali se da uspeti tudi z linearno organsko rastjo? Kaj priporočaš, kakšen je tvoj načrt za pokoritev Slovenije?

Mislim, da se vedno splača spraševati, tako v HT-ju kot v življenju, čemu kaj počenjamo. Hočemo zmagati? Igramo tako, da si povečamo verjetnost zmage. Včasih je za to primernejše presenečenje, včasih ne. Navsezadnje nihče ne vozi relija vzvratno, da bi presenetil, ker nima ne smisla ne učinka. Zame so denar, igralci, taktika le sredstva. Namen so zanimive tekme, do zanimivih tekem pa prideš, če poskušaš zmagovati.
Dejstvo je, da je HT v principu ciklična igra. Imamo cikel rasti, neko vmesno fazo, ko so igralci blizu vrhunca in potem vrhunec, ko v celoti iztrošimo ekipo. Lahko ekipo sproti pomlajujemo, da ostajamo v vmesni fazi in so nihanja ob vsakem pomlajevanju manjša, se pa moramo zavedati, da tako iz svoje ekipe ne bomo iztisnili prav vsega. Bomo pa kompetitivni več sezon in imeli več priložnosti za uspeh. Veliko jih je, ki si sestavijo trening plan, da bodo po desetih sezonah čakanja pet sezon kompetitivni. In če v tistih petih sezonah ne osvojijo ničesar zaradi nešteto možnih razlogov, kaj potem?
Če vzamemo 10 uporabnikov, ki igra z zlato generacijo (10 sezon treninga, 5 sezon kompetitivnosti), in 10 uporabnikov, ki zmerno pomlajuje, bodo imeli prvi na vrhuncu boljše ekipe. Ampak drugi bodo dalj časa na vrhu. Verjetno bo več naslovov šlo prvim ekipam. Ampak, koliko dolgčasa ste pripravljeni požreti, da se boste mogoče zabavali z enim naslovom čez par let?
Nimam nekega posebnega načrta in tudi ne kakšnih posebnih priporočil. Igrajte tako, da se boste zabavali. Meni osebno je pot pomembnejša od cilja.

Znan si predvsem po močni sredini, dobrem TS manevriranju ter močnem napadu. Kaj meniš o drugih možnostih? Se da uspeti recimo z obrambno ekipo in protinapadi? Ali morda z dolgimi streli?

S svojo ekipo igram tudi na protinapade, ko je to primerno. Dobro je imeti več opcij, bodisi da jih dejansko izkoristiš, bodisi da s tem izvajaš pritisk na nasprotnika, ampak kot sem prej rekel, mora imeti vse svoj namen.
Nejko91 je z visoko uvrstitvijo v Pokalu tedna Supporterjev dokazal, da so streli od daleč zelo močno orožje, nenazadnje mislim, da bi si v tej sezoni on bolj zaslužil mesto v finalu pokala, kjer bi mu zelo težko pariral. Bobovnick pa je prejšnjo sezono osvojil prvo slovensko ligo z ekipo, ki ima najboljše igralce ravno v obrambi. Vse se da. Pač če si v podrejenem položaju, kot sem bil jaz v pokalu, daš vse v sredino in napad in upaš na ugodno razporeditev priložnosti. Na najvišjem nivoju imajo vsi psihologa in proti visoki samozavesti je zelo težko igrati na protinapade, če nimaš zelo močne obrambe.

Tvoj načrt za prihodnost? Masters, prva liga, tretja osvojitev pokala? Morda kar vse?

Moja ekipa je bila komaj za pokal dovolj dobra, za Masterse pa zagotovo ne. Ne vem. Nobenega tekmovanja ne bom zapustil brez boja, ne lige, ne pokala, ne Mastersov. Potem pa bo, kar bo.

Z ekipo si zadovoljen ali boš kaj menjal? Misliš, da lahko še raste ali si vrh že dosegel?

Ko sem prvič osvojil pokal, sem imel bistveno boljše krilaše, so pa bili napadalci toliko slabši. Najbolj me skrbi, da bom moral kmalu menjati Starčiča, ki ima v sebi mogoče še eno sezono, dve, je pa domač igralec, glavaš, ne bo ga lahko menjati. Obramba se tudi stara, vratarja pa bom moral menjati v teku dveh sezon. Po drugi strani imam zdaj mogoče najboljše veziste, kar sem jih kdaj imel. Težko reči, ali sem vrhunec že dosegel, bomo videli, če dobim kaj pametnega na trgu za dobro ceno.

Finančno ti je pokal prinesel uspeh ali ne zadosti? Predvidevam, da trening ni v prvem planu, zato tu verjetno ni velikih uspehov, vsaj ne finančno?

Brez dostojne pokalne sezone moja ekipa enostavno ne more preživeti, kar je več kot osmina finala je pa seveda super. Tokrat sem kupil le enega vezista za polfinale in finale, če vštejemo še plače in odštejemo prodajno ceno pa je bil vložek 655.387 evrov, če dodam še 10.000 evrov za menjavo trenerja za sam finale. Od vstopnic v finalu sem dobil 503.037 evrov, napredovanje iz polfinala je tudi vredno 500.000 evrov več kot izpad v polfinalu, tako da se mi je že tako splačalo, z zmago pa mi je random dodelil še pol milijona. Kar dobro. No, pa še 459.100 evrov sem dal za novega trenerja po finalu, ampak v vsakem primeru bi ga moral zamenjati ob koncu sezone.

Kakšnega igralca bi si zaželel v ekipi, če bi lahko izbiral? Ter kaj te pri tem omejuje? Finance ali pomanjkanje ponudbe?

V bistvu imam v ekipi same igralce, ki odgovarjajo mojim željam, le top niso. Recimo, moj centralni branilec je imel ob nakupu mogočno obrambo in svetovno vezo. Seveda je izvenzemeljski branilec z mogočno vezo boljši, ampak spet ni tolikšne razlike, da bi tožil, da nimam takega igralca. Ker sem si napadalce treniral sam, še najbolj pogrešam pravega kompletnega napadalca, ki bi bil idealen za sedanji tekmozaver: takega, ki ima poleg napada, podaj in veze tudi natrenirano krilo. Moji ga namreč nimajo in se na bočnih napadih kar pozna.
Pri nakupu me omejujejo... prioritete. :) Imam namreč tri napadalce, ki se mi jih ne splača menjati, vsaj zaenkrat, luknje pa nastajajo drugje v ekipi in jih je treba zakrpati.


Žal nam je prostora zmanjkalo, zato sledi drugi del intervjuja. Kmalu ...

Link directly to this article (HT-ML, for the forum): [ArticleID=19702]