Community » Hattrick Press

Zavožena generacija ali Kako težko je biti selektor

Written by K1NGMRDA

V tem članku je predstavljena moja zgodba, kako sem zavozila reprezentanco in koliko dela posameznikov je šlo v nič zaradi moje malomarnosti.

Uživajte!

Predgovor urednika:
Tisti, ki pobliže spremljate reprezentanco, se verjetno dobro spomnite Aninega mandata v sezonah 34-35. Ker mislim, da ima vsak pravico do zagovora in predvsem ima vsak pravico, da začne znova, upam, da bo tale Anin članek zadnje poglavje v zgodbi o njenem selektorovanju in da bo to privedlo do bolj pozitivne klime do nje.
Prijetno branje.

Pozdravljeni.

Sem _Ana_ in sem v prejšnjem mandatu vodila slovensko člansko Hattrick reprezentanco, a sem v svojem mandatu naredila veliko škodo reprezentanci, čeprav se moji nameni niso skladali s storjenim.

Zgodba se začne nekega ponedeljkovega jutra, dan prijav na volitve za članskega selektorja. Kot veliko drugih članov HT skupnosti sem tudi sama želela preizkusiti svoje znanje na volitvah, da bi se kaj naučila, in se pridružila skupnemu interesu vseh uporabnikov slovenskega HTja - reprezentanci.

Moja volilna nitka je bila polna takšnih in drugačnih vprašanj, jaz pa sem, čeprav na marsikatero nisem znala pravilnega odgovora, poskušala odgovoriti in kazala željo po učenju. To je bilo kandidatom (poleg dejstva, da sem ena redkih predstavnic ženskega spola v igri) očitno všeč, saj je moja popularnost rastla.

Udeležba na volitvah je bila slaba, prijavilo se je le nekaj (9) kandidatov. Najresnejši med njimi je bil HoIoGram (4240109), bivši SYSKonfigg, ki je prejel 49% od 116 možnih glasov in z lahkoto zmagal na volitvah, a iz meni znanih razlogov odstopil na dan izvolitve op. ur.: v nedeljo pred koncem volitev, zato sem se nenadejano znašla na prvem mestu po številu prejetih glasov, z zgolj 1 glasom več od 3. uvrščenega. Nenadoma sem postala selektorka NT.

Najprej vesela, saj so se mi uresničile želje, a že v naslednjen trenutku postavljena pred dejstvo, da bo dela veliko, znanja pa je bolj malo. Imela sem izbiro, da zapustim svoj klub in da se volitve ponovijo, zaradi tega sem krivila Konfigga, ki pa mi je predstavil svoje razloge in zato sem se odločila ter sprejela izziv, ki se mi je ponudil.

Takoj so me kontaktirali številni bolje obveščeni o dogajanju z reprezentanco (artod, Djomba, info1) in mi dodelili dostop do baze. Prvih nekaj tednov je potekalo mirno. Časa sem vložila veliko in rezultat je bilo znanje, ki sem ga pridobila predvsem s pomočjo zgoraj omenjenih. Na prijateljskih tekmah pred kvalifikacijami sem se uvedla v "službo". Vpoklic igralcev je trajal leta dlje od pričakovanega, a na srečo nisem še nič zamočila.

Kvalifikacije so prišle (pre)hitro, zato sem, še vedno nepripravljena, vendarle odlično odprla kvalifikacije (čeprav je bilo mojega dela veliko, pa so rezultati plod dela ostalih), zmagala prve tri tekme ((407532162), (407532165) in (407532170)) in Slovenijo sem (smo) zasidrala na prvem mestu kvalifikacijske skupine 2.

V četrtem kolu je prišel poraz proti Iraku (407532174), ki je prvič porodil dvome v moje delo, saj sem bila tako nespretna, da nisem niti ukazov nastavila pravilno. Sledila je zmaga s Kubanci (407532178) in nato remija proti močnim Slovakom (407532183) in Estoncem (407532186) [op. ur.: v tednu pred tekmo proti Estoniji je bil 4 dni nastavljen trener s šibko sposobnostjo vodenja namesto trenerja s solidno sposobnostjo vodenja].

V drugem delu kvalifikacij sta najprej sledila kiksa (remija) proti Mehičanom (407532190), nato pa še proti Libanonu. (407532203). Nato pa tri pričakovane zmage proti Bahrajnu, Iraku in Kubi [op. ur.: proti Mehiki je Ana igrala PIC namesto predvidenega normala].

Naslednji tekmi proti Slovakom in Estoncem sta bili odločilni, čeprav je bilo napak preveč že prej. Dva boleča poraza, (407532207) in (407532213), pa sta bila spet plod moje površnosti, in priložnost je splavala po vodi [op.ur. Bil sem soudeležen v pripravah na tisti dve tekmi in se ne spomnim specifičnih napak. So pa bile prej.].

Mnogi so trdili, da je bila generacija, ki sem jo zavozila sposobna tudi naslova svetovnega prvaka, a pod mojim vodstvom ni prišla niti na svetovno prvenstvo.

V drugem delu mandata, kjer smo namesto na svetovnem prvenstvu igrali prijateljske tekme, je sledila še večja sramota za slovenski HT. Reprezentanca, ki je leto prej osvojila srebrno medaljo, je imela selektorko, ki je pozabljala celo oddajanje ukazov, zato je v tem obdobju prišlo tudi do nekaj WOjev (walkover), in avtomatskih porazov 5-0. Tudi generacija za tisto, ki je nisem uvrstila na svetovno prvenstvo, je deloma propadla zaradi mene.

Napake so bile prepogoste in usodne, čeprav so drugi vložili veliko dela, da so mi vse prinesli kot na pladnju, pa nisem bila niti toliko marljiva, da bi porabila par minut na teden, da bi prenesla ukaze na tekmo.

V svojo obrambo lahko povem samo, da sem bila na vodenje popolnoma nepripravljena, za svoje napake pa je moj edini izgovor matura, ampak niti to ne opravičuje mojih dejanj.

Razlog, zakaj to pišem šele sedaj, je, da sem po koncu mandata potrebovala čas za razmislek, se umaknila iz HTja, saj sem vedela, da me na forumih ne bi čakalo nič drugega kot sovraštvo. Kljub temu sem se vrnila, ker sem želela vzgojiti kakšnega potenciala. Tako artod kot info1 pa sta mi dala vedeti, da so stare zamere že pozabljene in da HT potrebuje vedno nove aktivne igralce, ne glede na to, koliko so "zasrali" v preteklosti.

Nekateri verjetno menite, kaj se toliko sekiramo za neko igro. Tudi sama sem mislila enako, a prišla do spoznanja, da je zaradi mene veliko dela posameznikov, ki so se trudili, da je slovenska reprezentanca (bila) tam, kjer je (bila), šlo v nič. Trenerji potencialov, ki sem jih zavozila, skavti, lastniki, pomočniki, vsi, so svoje delo vložili v to, zaradi mene pa je vse propadlo.

Na koncu bi se rada posebej zahvalila nekaterim posameznikom:

artod - Usmerjal me je od samega začetka, delal namesto mene ipd.
info1 - Mi pokazal delovanje baze in skavtov ter razložil mnoge stvari v zvezi s reprezentanco, o katerih nisem imela pojma.
MOD-Djombaslo - Zelo dolgo je zdržal, da me ne bi poslal nekam, čeprav sem si to večkrat zaslužila

In še mnogi drugi.

Kaj je nauk te zgodbe?
Želela sem samo dati vedeti uporabnikom, ki si želijo postati selektorji, kako odgovorna naloga je to, da bi vedeli, da to ni "kr neki" in da se vsega ne da naučiti čez noč.

Hvala, da ste zgodbi prišlo do konca.

LP
Ana

Opomba urednika: ali lahko imajo tudi žalostne zgodbe v Hattricku srečen konec? Naša reprezentanca se je v mandatu po Aninem le uvrstila na svetovno prvenstvo, na katerem smo se uvrstili v drugi skupinski del (Round III). Mogoče je to dokaz, da je reprezentanca več kot sam/a selektor/ka, da je plod dela več ljudi in da je tudi zavožen mandat ne more streti, če so uporabniki, ki stojijo za njo, motivirani in pripravljeni sodelovati.

O članku lahko debatiramo v nitki Hattrick člankov: (16100267.1).

2013-12-15 10:19:08, 1425 views

Link directly to this article (HT-ML, for the forum): [ArticleID=17550]