Pogovor z zmagovalcem pokala Slovenije

Verjetno ste si ogledali finale slovenskega pokala v živo in se že nestrpno sprašujete zakaj še ni članka o zmagovalcu? Ne, ni krivda v lenih urednikih temveč v tem, da smo morali iti po intervju kar na daljno Tajsko, kjer svoj zasluženi dopust uživa g. Shasso (4016647), lastnik zmagovite ekipe Bureki FTW (528373).
Strasten plesalec, ki rad potuje in je nad Slovenijo naredil že skoraj križ je v Hattricku to sezono osvojil eno od dveh najprestižnejših trofej, pokal Slovenije. Kako mu je to uspelo in na kakšen način gradi svojo HT ekipo pa si preberite v sledečem članku.

Shasso, čestitke za zmago v slovenskem pokalu. Najprej nam povejte na kakšno igro prisegate? Močna sredina? Neprebojna obramba ali natančen napad? Taktična svoboda razvpitih posameznikov ali timska moč bojevnikov?
Hvala! Ravnotežje, fleksibilnost, dolga klop. Ne dajem toliko poudarka na sredino. Imam rajši močnejše druge sektorje, kot pa da bi nabijal posest iz 48% na 52%. V vsakem primeru lahko dobiš 8 priložnosti ali pa 2. Bi pa potisnil nekaj več moči v sredino, če bi jo lahko dvignil recimo iz 53% na 56%! Postavitev v finalu je naša najmočnejša. 3-5-2 z enim navadnim napadalcem, krila normalno, vezisti proti bokom.
Šišmiš me je kakšno sezono nazaj vprašal “Zakaj toliko dobrih igralcev?” Zato, ker verjamem, da je dolga klop ključna. Če imaš 12 ali 13 igralcev, se mora za uspeh ogromno poklopiti – forma, poškodbe, kartoni. Bureki imamo 18 bolj ali manj enakovrednih in fleksibilnih igralcev. Veliko lažje je sestaviti enajsterico v top formi in vseh možnih formacijah ter prebroditi poškodbe in kartone. Pred osmino pokala z Randomom smo ostali brez dveh kril (karton + poškodba), pa ni bilo problema. Pred finalom spet brez enega krila in s poškodbo branilca med tekmo – imeli adekvatne menjave. Poleg tega pa je dostikrat recimo defenzivni napadalec igral kot vezist ali krilaš kot vezist proti krilu. Zaradi forme je v obeh primerih bila veza nespremenjena, napad pa dosti močnejši, kot če bi igral klasični vezni.

Zanimivo razmišljanje, nekoliko nenavadno za naš HT prostor. Ste tudi v resničnosti tako nenavadni ali ste le tipičen Slovenec, ki hodi 8 ur v službo, doma pa ima ženo in 2 otroka? Ali pa se za vami skriva kaj bolj nenavadnega? Predstavite se na kratko.
Hmm, danes ob dveh zjutraj sem z 20-letno Tajko “med pavzo” v postelji žrl pečene kobilice, ščurke, čričke, škorpijone in se nekaj drugih letečih bib. Zelo okusno. Punca pa tudi, ima le malo nerealna pričakovanja glede najine prihodnosti. V bistvu se maščujem, ker sem bil pred tremi tedni sam žrtev seks turizma, ko me je prišla na Dunaj obiskat deklina, ki sem jo lani spoznal v Tokiu. Torej, verjetno nisem najbolj tipičen, ker nisva jedla jote ali gibanice… “Skoraj žena” je spakirala, 4 otroci so še “na papirju”, sem pa nad Slovenkami bolj kot ne že potegnil črto. Ni 90% 28+ vezanih vrstnikov/kolegov/znancev brez razloga depresivnih.
8 ur v službi drži, ampak v Gradcu. Dve leti sem že v Avstriji. Tudi nad balkanskimi „managerji“ sem potegnil črto, kar se južno od Karavank dogaja je nenormalno. Tu je delovno okolje neprimerljivo boljše, tako za življenje kot za profesionalni razvoj.
Sicer se ukvarjam z dosti stvarmi, a je vse bolj napol, ker imam enostavno preveč idej. Učim se (počasi) jezike – špansko, rusko, japonsko, poljsko, še vedno nemško. Plešem salso/bachato/kizombo, kar je relativno nov hobi, a je takoj postal #1. Združujem ga z veseljem nad potovanji – prvega junija grem za teden dni v Moskvo na kongres salse, hkrati pa si bom pogledal hotel, ki ga je oče tam gradil pred 35 leti.

Zanima me ali si spremljal finalno tekmo v živo? Rumeni mediji trdijo, da je bil tvoj stol v VIP loži na Marakani prazen, okrog njega pa je sedelo polno stricev iz ozadja. Zgolj zlobni jeziki ali dejansko drži?
V živo sem spremljal v Snajperju (tradicionalni VNZS “Ogled pokala” – čeprav se v bistvu počne vse drugo). Poleg je bilo precej stricev, samo ne vem ali so rajši zadaj ali spredaj. Bilo je luštno, pice so bile dobre, družba prav tako. Ogleda sem se udeležil prvič, čeprav sem že dolgo nameraval priti naokoli – datum je bil tokrat dober in imel sem tudi prepričljiv dodaten razlog za udeležbo.

Finalna tekma je verjetno terjala žrtve med pogrizenimi nohti? Je bila tekma napeta tudi zate?
Zagotovo je bila najbolj zanimiva tekma naše pokalne poti. Dvakrat smo vodili in ga dvakrat fasali, nato pa enajstmetrovke…

Prva beseda po odlično ubranjeni enajstmetrovki vašega vratarja Šteta?
Nisem dobro registriral kaj se je zgodilo, videl sem samo da je konec in da smo zmagali, mislim da sem samo to rekel na glas. Nisem verjel, da lahko dobimo penale, ker jih še nikoli nismo, ponavadi že v podaljšku pogrnemo, manjkajo nam izkušnje in trening prostih strelov. Imamo le 4 igralce, ki so ga sposobni zabiti. Dva izvajalca prekinitev, ki zaradi forme sicer ne bi igrala in sta bila nastavljena na vstop v podaljšku (eden je prišel že zaradi poškodbe), nato vratar in edini tehničar v ekipi. K sreči je bilo to ravno dovolj, petega verjetno nihče ne bi zadel.

Po čem si boš zapomnil letošnji pokal? Katera tekma je bila najtežja in kdaj si bil na robu obupa?
V bistvu je bilo vse “na izi”. Najbolj vesel sem bil zmage nad Randomom v osmini, ker je bil s tem dosežen/presežen cilj za to sezono in ker je bil to lep skalp. Naslednji dve tekmi sta zamujali in ko so se poročila le prikazala, je bilo že 3:0 ali 4:0 za nas, tako da neke napetosti ni bilo. Za finale pa ni bilo pritiska, ker sem vedno želel le igrati v njem in priti na ogled ter druženje z ostalimi Hattrikaši. Poleg tega pa sem takšne tekme pričakoval šele čez par sezon. Bil sem v stanju „No ja, če smo že tu, na zadnjem koraku, pa bi bilo vseeno kul…“

Uspeh v pokalu je bil odličen tudi v finančnem smislu ali le v moralnem? So igralci že prejeli denarno nagrado?
Uh, seveda so padli tudi dinarčki. A v klubsko blagajno, igralci že tako ali tako preveč požrejo. Moj proračun je kot prejšnjo sezono spet predvideval 2 milijona prihodkov. Pa je bilo samo nagrade za zmago 1,5 mil, skupno pa preko 5 milijončkov prihodka. To nam omogoča še kakšno nadgradnjo v ekipi.

Kateri stric iz ozadja stoji za vami?
Artod, kdo pa drug. Pred zadnjimi tremi tekmami sem se malo posvetoval z njim, da ne bi morda česa spregledal. Verjetno je bil to ključen faktor, da nisem zamudil spuščanja intenzivnosti treninga v četrtek zjutraj pred finalom. Sem mislil, da se izvede skupaj s treningom.

Govori se o ukradenem pokalu. Lahko navijačem pojasnite zgodbo in poveste, če ste pokal že prejeli? Je Klas še cel?
Randomir/Pridigar ga skriva doma. Ne vem če je cel, ga sploh še nikoli nisem videl v živo. Kot zmagovalec, ki je enkrat tudi obranil naslov, je do tega na nek način upravičen, a bi ga vseeno lahko prinesel vsaj pokazat v Snajperja. Rad bi se slikal z njim in dal fotografijo mami, da bo po 30-tih letih spet imela razlog, da je ponosna name.

Bureki FTW je zelo zanimivo ime, toda kaj pomeni FTW? Od kje to ime? Ter kako to, da ste se odločili podružnico odpreti v Avstriji, ne pa v domači Sloveniji ali v kakšni HT davčni oazi, kjer bi bili prvak tega raja?
For The Win!! To je naš posel, zmagovati ! V letu 2006 je bila ta kratica popularna. Burek je pa še vedno. Olimpija FTW. Baščaršija FTW. Azijke FTW. Kot že rečeno, živim v Avstriji, to je tudi razlog, zakaj imam drugi klub tam. V Tadžikistanu bi bilo med 5 ekipami dolgočasno zmagovati, Avstrijska liga je večja od Slovenske in bo dlje časa zanimiva + možnost za treniranje jezika na forumih, itd.

Vaši cilji v HT-ju se počasi uresničujejo? Naslednjo sezono bo padla še Prva liga in HT Masters? Ali stojite bolj na realnih tleh?
Uf, ja. Pokal je vedno nepredvidljiv. Ko sem začel graditi ekipo sem imel cilj igrati v finalu pokala in se vrniti v Prvo ligo, ter biti konkurenčen za kakšno lovoriko. Tole je prišlo precej hitro in nepričakovano, ekipa namreč še ni pripravljena. Nimamo igralca, ki bi bil star 29 let, jedro ima 26-27 pomladi. Zato še nimamo podaj, prostih strelov in predvsem izkušenj, pa tudi vzdržljivost še ni najboljša, kar je velik handikep proti izkušenim ekipam, še posebej v pokalu.
Za Prvo ligo je še prezgodaj (čeprav sem pred sezono podobno mislil za II.), predvsem zato, ker moramo še veliko trenirati v nerodnih formacijah, tako pa se je nemogoče na polno boriti na dveh frontah. Problem je, da se z lahkoto v naslednjih sezonah kaj zalomi in nam ne uspe napredovati, zato priložnosti verjetno vseeno ne bomo zavrgli, če se ponudi. Ne moreš si kar izbirati, kdaj bi šel naprej.
Glede Mastersa nimam pojma, seveda bomo poskusili dobiti kakšno tekmo, predvsem zaradi evrčkov in izkušnje so menda tudi na jedilniku.

Povejte oboževalcem kako uspeti v HT-ju? Je recept le dolgo varčevanje in nato siloviti vzpon, ki se konča z bankrotom čez nekaj sezon ali prisegate na zdravo organsko rast?
Oboje. Ko sem začel igrati v letu 2006 je bil slovenski Hattrick pred vrhuncem po številu uporabnikov in konkurenčnosti. Iz ničle smo se Bureki brez preprodajanja v 12 sezonah prebili v Prvo ligo in po štirih krogih celo zasedali prvo mesto. Z 18 točkami smo nato vseeno pristali na 7 mestu, kar se redko zgodi, in direktno izpadli. To sem smatral kot maksimum ekipe v tistem trenutku, zato sem se odločil razprodati in s pridobljenim znanjem sestaviti boljše moštvo. A je zanimanje padlo, par let smo se valjali po raznih petih ligah in ekipa je nekajkrat zaradi neprijavljanja skoraj šla rakom žvižgat.
Sem mislil, da so Bureki takrat s pohodom na vrh postavili kak rekord, a nas je Omahen s svojimi Tractorsi popolnoma deklasiral. Zelo podobna zgodba kot naša, skoraj istočasen start, istočasno v Prvi ligi, a tipson je pobral 4 prvoligaške in eno pokalno lovoriko, medtem ko smo mi pikirali proti dnu. Torej se da.
No, nekega dne me je naenkrat spet pičilo in sestavil sem plan. Sestava ciljne ekipe, specialke, nakupi, načrt treninga po tednih, zelo natančen proračun za 15 sezon v Excelu… Začel sem s treningom dveh 18-letnih defenzivnih napadalcev v napadu. Po cca. 2 sezonah sem prodal ostale trenirance in kupil veziste in branilce, treniral grajenje igre. Nato dokupil še krila in treniral krilo. Na koncu sem nabavil še navadne napadalce, ki pridejo na račun z začetkom treninga podaj in hkrati dobijo še nekaj veze in krila. Predvsem zaradi vzdržljivosti držim ekipo na podobni starosti. Želel sem si le še kakšnega Slovenca več v ekipi, a jih enostavno ni bilo. Glede sposobnosti in specialke pa nisem nameraval delati kompromisov. Edini Slovenec je tako g. Lojze Ilič, ki je zablestel ravno v finalu in dal dva gola.
Mogoče je zanimivo tudi to, da sem pri finiširanju ekipe imel v mislih Nejkota in njegove „Shadow Wolfs“. Izgledali so kot ekipa, ki jo bo potrebno premagovati tako v pokalu kot v ligi, zato sem preusmeril nekaj več resursov v napad, tudi zato, da lažje razbijam bunkerje na splošno. Rezultat se lahko vidi na finalni tekmi v 30. minuti, ko postavim se drugo krilo na normalno usmeritev.

Govori se, da se boste po uspehu v pokalu potegovali za reprezentančno mesto. Je selektorsko mesto res vaša naslednja želja? Konec koncev nekaj časa ste posvetili tudi skupnosti in reprezentanci?
Takšne govorice so neutemeljene, imam premalo časa za taksne hece. Če bi šlo samo za sestavljanje taktike – ni problema – a vem, da je zadaj še ogromno drugega dela.

Kakšen bi bil vaš recept za uspeh Slovenije na svetovnem prvenstvu?
Hja, seveda je priprava igralcev najpomembnejša. A brez primerne taktike na tekmah gre lahko vse v nič. Hudih kritik na pretekle selektorje nimam, a imam malo drugačen pogled na taktiko in bi včasih ekipo drugače postavil. Pa tudi celotna strategija – jaz se fokusiram na direktne nasprotnike in proti njim ne tvegam ničesar, četudi je za tem par težkih tekem. Mi smo pa nekajkrat šli v take tekme premehko ali že kar z belo zastavo in protinapadi. Ni pa nujno, da bi vse to pomenilo boljši rezultat, vsak je lahko pameten s kavča.

Če bi imeli za izbirati darilo za osvojen pokal, kaj bi izbrali? Ogled tekme Olimpija-Maribor ali gajbo piva? Če slednje, katerega?
V bistvu sem takoj po zmagi v finalu za nagrado odletel na dvotedenski oddih na Tajsko. Od tam tudi odgovarjam na ta vprašanja. Če bi pa moral izbirati med tvojimi predlogi, bi izbral tekmo. Morala je biti zelo zanimiva, pa še na strani Maribora sem. Gajba Bevoga pa me že čaka doma. Pivo tu doli je za en drek…

Hvala Shasso za intervju in srečno še naprej. FTW!

Link directly to this article (HT-ML, for the forum): [ArticleID=19579]